Ko oseba z demenco zavrne dejavnost ali se ob njej razjezi

Vse pripravite, ponudite igro ali sprehod in slišite „Ne.“ Ali pa se dejavnost dobro začne, konča pa z odrinjeno tablico in ostro besedo. To je odvračajoče in zelo pogosto. Zavrnitev in frustracija sta ponavadi sporočilo, ne trma. Ko ugotovite, kaj to sporočilo pomeni, pogosto vidite, kaj poskusiti naslednjič.

Zakaj oseba z demenco zavrača dejavnosti?

Ponavadi obstaja razlog, tudi če ga oseba ne zna izraziti z besedami. Alzheimerjevo združenje pojasnjuje, da upor lahko pomeni, da oseba nalog ne zmore ali se boji poskusiti. Pogosti vzroki so:

• Zdi se pretežko. Dejavnost zdaj zahteva spretnosti, ki jih je demenca otežila, in neuspeh pred drugimi je nerodno.
• Zdi se otročje. Odrasli opazijo risanke, pevske glasove in dejavnosti, ki izgledajo, kot da so narejene za otroke.
• Utrujenost. Mnogi imajo pozno čez dan manj energije. Glejte mirne dejavnosti pozno popoldne.
• Telesno nelagodje. Nacionalni inštitut za staranje (NIA) med možne vzroke stiske navaja bolečino, pomanjkanje spanja, težave z vidom ali sluhom, zaprtje, lakoto, žejo in stranske učinke novih zdravil.
• Preveč se dogaja. Glasen televizor, več pogovorov ali natrpan prostor je lahko preobremenjujoč.
• Občutek pritiska. NIA kot vzrok nemira navaja to, da oseba mora storiti nekaj, kar ji je Alzheimerjeva bolezen močno otežila, ali se spominjati dogodkov ali ljudi.
• Slabo razpoloženje. Izguba zanimanja za stvari je lahko znak depresije, ki jo je vredno omeniti zdravniku.
• Preprosto nočejo. Odrasli lahko rečejo ne.

Kaj naj poskusim, ko rečejo ne?

Mirno sprejmite ne, nato nekaj spremenite: čas, dejavnost, težavnost ali način prošnje.

1. Za zdaj pustite pri miru. „Prav, morda pozneje.“ Nato se brez vzdiha preusmerite na nekaj drugega.
2. Poskusite znova pozneje. Alzheimerjevo združenje predlaga, da poskusite znova pozneje ali ob drugem času dneva.
3. Naredite manjše. Ena tekma namesto cele igre. Ena brisača namesto košare s perilom. Manj slik, manj izbir, slike ostanejo vidne.
4. Ponudite dve možnosti. „Bi raje pogledali slike ptic ali poslušali glasbo?“ Izbira vrne občutek nadzora.
5. Prosite za pomoč namesto za izvedbo. „Mi lahko pomagate razvrstiti te?“ ali „Katera barva se vam zdi najlepša?“ Biti potreben se zelo razlikuje od tega, da si testiran.
6. Začnite sami. Začnite dejavnost ob njih, ne da bi vprašali. Mnogi se pridružijo, ko se nekaj že dogaja, in če se ne, ste vseeno preživeli čas skupaj.
7. Preklopite na nekaj gibalnega ali pomirjajočega. Kratek sprehod, glasba, prigrizek, zlaganje perila ali skupen premor mirnega dihanja. NIA predlaga preusmeritev pozornosti k glasbi, knjigi ali sprehodu.
8. Pustite jim, da to naredijo po svoje. Če želijo igrati drugače, kot pravijo pravila, se temu pridružite. Alzheimerjevo združenje svetuje prilagodljivost.

Kaj naj rečem, ko se razjezijo?

Upočasnite, znižajte glas in pomirjajte. Navodila Alzheimerjevega združenja o nemiru svetujejo umik in vprašanje za dovoljenje, mirne, pozitivne izjave ter ponudbo vodene izbire med dvema možnostma. Fraze v tem duhu:

• „Žal mi je, ta je nadležna. Ustavimo se.“
• „Dobro se držite. Jaz sem tukaj.“
• „Imate čas, da mi pomagate pri nečem drugem?“
• „Bi namesto tega skupaj popili skodelico čaja?“

Nato dejavnost končajte, ne da bi iz tega naredili veliko stvar. Naši nasveti za sporazumevanje imajo več o tem, kaj reči.

Česa se je treba izogibati?

Nekatere naravne reakcije ponavadi stvari poslabšajo.

• Prepiranje ali vztrajanje. „Pridi, še samo enega“ ali „Saj to imaš rad“ redko pomaga.
• Izpraševanje ali popravljanje. „Saj veš, kaj je to“ ali „Ne, ta je narobe“ dodaja pritisk.
• Jemanje osebno. NIA opozarja skrbnike, da te spremembe povzroča bolezen, ne oseba.
• Stiskanje ali hitenje. Alzheimerjevo združenje svetuje, da ne dvigujete glasu, ne kažete alarma, ne ujamete v kot, ne stiskate, ne zadržujete, ne kritizirate, ne ignorirate in se ne prepirate z osebo, ter da se izogibate nenadnim gibom izven njenega vidnega polja.
• Uporaba krivde. „Vse to sem pripravil/-a zate“ naredi, da se oba slabše počutita.
• Označevanje. „Trmasta“ ali „zahtevna“ skrijeta pravi razlog in otežita reševanje.

Kako ugotovim, kaj stoji za ponavljajočimi se zavrnitvami?

Eno do dva tedna vodite preprost zapisek. NIA pravi, da lahko spremljanje sprememb vedenja pomaga skrbnikom in zdravstvenim delavcem prepoznati vzorec in ugotoviti vzrok.

Zapišite:

• čas dneva;
• kaj ste ponudili in kako ste vprašali;
• kaj se je dogajalo okoli vas (hrup, obiski, televizor);
• kako sta spala, jedla in pila ter kdaj je bila nazadnje v kopalnici;
• morebitna nova zdravila ali nedavno bolezen.

Vzorci se pogosto hitro pokažejo: zavrnitve, ki se zgodijo samo po 4. uri popoldne, samo pri določeni igri ali samo ob vklopljenem televizorju. Vodnik Family Caregiver Alliance o vedenju pri demenci to pove preprosto: osebe ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo svoje vedenje in okolje.

Kdaj naj se o zavračanju ali frustraciji pogovorim z zdravnikom?

Pogovorite se z zdravnikom, kadar se vedenje spremeni nenadoma, hitro ali skupaj z znaki bolezni. NIA pravi, da je treba nenadne ali hitro nihajoče spremembe vedenja, zlasti če je imela oseba okužbo ali nedavne spremembe zdravil, takoj sporočiti zdravniku.

Takoj pokličite njenega zdravnika, če opazite:

• nenadno zmedenost ali veliko spremembo v nekaj urah ali dneh;
• znake bolečine, kot so krčenje obraza, varovanje dela telesa ali nove težave pri gibanju;
• vročino ali druge znake okužbe;
• nova ali spremenjena zdravila, ki jim sledi sprememba vedenja;
• izgubo zanimanja skoraj za vse, solzenje ali umikanje, ki traja dlje kot nekaj tednov;
• zavračanje hrane ali pijače.

Alzheimerjevo združenje priporoča temeljit zdravniški pregled za vsakogar z vedenjskimi simptomi, zlasti kadar se pojavijo nenadoma. Družinski skrbniki (Family Caregiver Alliance) prav tako svetujejo, naj se najprej posvetujete z zdravnikom, ker so lahko težave z vedenjem telesnega izvora. Ne začenjajte, ne prenehajte in ne spreminjajte nobenega zdravila brez pogovora z zdravnikom ali farmacevtom.

Če je kdo v nevarnosti ali so znaki nujnega zdravstvenega stanja, pokličite 911. NIA svetuje, da dispečerju povete, da ima oseba demenco.

Ali je v redu, če ne naredimo čisto nič?

Da. Nekateri dnevi je najboljša dejavnost nobena: skupno sedenje, držanje za roke, poslušanje ljubljene plošče ali opazovanje ptic za oknom. To ni neuspeh. Naš vodnik o igranju skupaj pojasnjuje, zakaj je lahko prav predčasna ustavitev ali to, da sploh ne začnete, prava odločitev.